Risanke iz prejšnjega stoletja
Tisti, ki so risanke spremljali še v prejšnji državi, torej v Jugoslaviji, se jih spomnijo gotovo zelo drugače, kot jih poznajo današnji otroci. Prva razlika je bila ta, da so bile risanke veliko manj pisane, veliko bolj enostavno narisane, pogosto se v njih tudi ni kaj dosti govorilo. Zgodba ni bila nujno poučna. Mnogi junaki so se v glavnem med seboj preganjali, pretepali, si nagajali, podstavljali različne pasti, se mlatili z lonci po glavah ali celo drug drugemu nastavljali eksploziv.
Danes za takšne risanke pravimo, da spodbujajo nasilje in agresijo. Takrat se o tem ni govorilo, sploh pa so bile risanke na televiziji takšna redkost, da se v tistih treh minutah ogleda ravno niso mogle kronično vplivati na gledalca.
To je bil čas delitve na vzhodne in zahodne bloke, gospodarsko in politično in vse to se je poznalo tudi pri risankah. Risanke so na vzhodu delali predvsem na češkem (Palček Smuk, Krtek), nekaj tudi na poljskem in na madžarskem (Družina Smola, Gustav), v drugih državah pa manj. V Jugoslaviji ni nastalo veliko risank, čeprav smo imeli nekatere vrhunske risarje, kot je bil denimo Miki Muster, ki je odšel na delo v sloviti studio Walta Disneya. Med bolj znane risanke v Jugoslaviji sodi Profesor Baltazar ter prikupni Mali leteči medvedki. Slovenske risanke so bile izjemno redke, večini pa so najbolj v srcu ostali liki iz risanke Zverinice iz Rezije, manj znana pa je bila risanka Sedem na en mah, slovenskega izvora pa je tudi risarski mojster rakun Bojan, z odlično glasbeno spremljavo, ki jo je napisal nihče drug kot Mojmir Sepe.
Slovenske risanke so redkost – kaj bomo gledali?
Če slovenske risanke ni bilo mogoče videti, smo bili pač zadovoljni z vsemi drugimi risankami, ki so nam jih zavrteli na televiziji. Iz ameriške produkcije so prihajale predvsem krajše risanke, ki smo jih hitro vzljubili. Junaki so postali Tom in Jerry, Toro in Pončo, Modri dirkač, Mornar Popeye, iz daljših risank pa denimo nemški junak Sport Billy s svojo super znano torbico, iz katere je kot nekakšen MacGyver potegnil tisto, kar mu je v tistem trenutku rešilo življenje. Ali pa kar cel svet.
Risanke smo si ogledali med polčasom nogometne ali košarkarske tekme, tik pred poročili in seveda ob nedeljah zgodaj zjutraj, ko je bil na sporedu Živ Žav. V njem so bile predvajane tudi kratke mladinske serije ter daljše risanke, kot so bili Smrkci, pa Čebelica Maja in mnogi drugi junaki, ki jih poznajo otroci še danes in ki svet osvajajo sedaj skozi 3D slike ali preko filmske produkcije. Čeprav se je svet korenito spremenil, pa imajo otroci še vedno radi risanke in tako bo gotovo še dolgo ostalo. Kar naj, tudi jaz imam rad risanke.